Ko številke ne povedo celotne zgodbe.
Mnogi so presenečeni, ko iz laboratorija prejmejo izvide z visokim LDL holesterolom, čeprav jedo "zdravo", se izogibajo mastnim jedem in redno telovadijo. Kako je to mogoče? Odgovor ni tako preprost – a tudi ne tako skrivnosten, kot se zdi. Holesterol je namreč le pokazatelj globljega ravnovesja (ali neravnovesja) v telesu.


Holesterol je nujna snov, brez katere naše telo ne bi moglo:
    •    tvoriti celičnih membran,
    •    proizvajati hormonov,
    •    ali tvoriti vitamina D.
Jetra dnevno sintetizirajo več kot 70 % holesterola, medtem ko iz prehrane dobimo le preostanek. Zato vnos maščob ni glavni krivec za povišan LDL – pogosto gre za druge, globlje vzroke, kar pa seveda še vedno ne pomeni da je vseeno kaj je na vaših krožnikih.  
 
Glavni razlogi, zakaj je LDL lahko povišan (čeprav ne jeste mastno):
 
1. Jetra ne delujejo optimalno
Jetra so glavni organ, ki upravlja s holesterolom – če so preobremenjena, na primer zaradi zdravil, toksinov, alkohola ali zamaščenosti, se presnova maščob poruši. Telo začne kopičiti LDL, ker ga ne zna več učinkovito predelati in izločiti.
(!) Pomembno je vedeti, da velik del težav pogosto izvira iz črevesja – nezdravljena disbioza (neravnovesje črevesnih bakterij) lahko vodi do Leaky Guta (poškodbe črevesne stene), kar sproži sistemska vnetja in zamaščenost jeter (NAFLD). Ta jetrna motnja močno vpliva na tvorbo LDL holesterola in maščobno presnovo.

2. Preveč sladkorja, ne maščobe
Sladkor in enostavni ogljikovi hidrati povečajo trigliceride in sprožijo nastanek majhnih, gostih delcev LDL – to so najbolj škodljivi delci za žilje. To je pogosto skrito za "normalnimi" maščobnimi navadami.   

3. Vnetje v telesu
Kronična vnetja (npr. v črevesju, sklepih, dlesnih) spremenijo način, kako telo upravlja s holesterolom. Telo ga pogosto uporablja kot "gasilca" za vnetja, zato se njegove ravni dvignejo – ne kot vzrok, ampak kot posledica.  

4. Stres in hormoni
Visok kortizol (stresni hormon) moti presnovo maščob in pospešuje nastajanje LDL holesterola, obenem pa zavira zaščitni HDL.  

5. Slabo delujoča ščitnica (hipotiroza)
Zmanjšana količina ščitničnih hormonov pomeni počasnejšo presnovo holesterola – LDL ostaja v krvi dlje, kot bi smel.  

6. Oksidacija LDL in pomanjkanje antioksidantov
Ni problem le količina LDL, ampak kakšen je – oksidiran LDL je veliko bolj nevaren in "lepljiv" za žile. Oksidacijo pospešujejo stres, toksini in pomanjkanje antioksidantov.
(!) Tu igrajo ključno vlogo polifenoli – snovi iz rastlinske hrane (npr. antocianini iz jagodičevja, kvercetin iz čebule, resveratrol iz rdečega grozdja, kurkumin iz kurkume, ipd.), ki ščitijo LDL pred oksidacijo, zmanjšujejo vnetja in podpirajo delovanje endotelija (notranje stene žil). 

7. Pomanjkanje fermentirane hrane in kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA)
Zdrava črevesna mikrobiota proizvaja kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), kot je butirat, ki imajo pomembno vlogo pri zniževanju vnetij, uravnavanju presnove maščob in zaščiti jeter.
Če v prehrani primanjkuje fermentiranih živil (kislo zelje, kefir, kimchi...) in vlaknin, se zmanjša količina SCFA, kar vodi v:
    •    slabšo regeneracijo črevesne sluznice,
    •    večjo prepustnost črevesne pregrade (Leaky Gut),
    •    in poslabšano jetrno presnovo lipidov.
Fermentirana živila so naraven način za obnovo mikrobioma in povečanje produkcije koristnih presnovkov, ki uravnavajo lipide brez stranskih učinkov. 

8. Premalo vlaknin
Vlaknine v prehrani delujejo na več ravneh:
    •    hranijo dobre bakterije v črevesju in zmanjšujejo disbiozo ter tako posrebno preprečujejo pojav tihih vnetij in posledičnega zvišanja holesterola 
    •    pospešujejo izločanje žolča, s čimer se holesterol iz telesa izloči,
    •    uravnavajo presnovo sladkorjev in maščob.
Pomanjkanje vlaknin je tiha težava zahodnega prehranjevanja, ki močno vpliva na črevesje-jetra-lipidno os.  

9. Pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin 
Omega-3 (zlasti EPA in DHA) imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju trigliceridov, uravnavanju vnetij in zaščiti LDL pred oksidacijo. Če jih v prehrani primanjkuje, je večja verjetnost za:
    •    povišane trigliceride,
    •    več majhnih, gostih LDL delcev (najbolj aterogenih),
    •    večji oksidativni stres,
    •    slabše delovanje endotelija (notranje stene žil)
Zaradi teh učinkov pomanjkanje omega-3 prispeva k neugodnemu lipidnemu profilu, tudi če prehrana ni bogata z maščobami. 

10. Kronično pomanjkanje spanja
Spanje ni luksuz – je osnovna fiziološka potreba, ki močno vpliva na hormonsko ravnovesje, vnetne procese in presnovo maščob. Kronično pomanjkanje spanja (manj kot 6–7 ur na noč):
    •    zvišuje raven kortizola in inzulina,
    •    poveča apetit za sladko in mastno,
    •    zvišuje trigliceride in LDL,
    ter zmanjšuje občutljivost na leptin, kar vpliva na presnovni sindrom.
Urejeno spanje je pogosto spregledana, a izjemno učinkovita “intervencija” za stabilizacijo holesterola – brez zdravil.
 
Kaj lahko storimo?
Namesto da se osredotočamo le na številke, je bolje, da pogledamo celotno sliko:

    •    Obnovimo črevesno ravnovesje s fermentiranimi živili – s tem zmanjšamo možnosti vnetja in preprečimo, da bi disbioza ali prepustno črevesje sprožala zamaščenost jeter in posledično vplivala na holesterol. 
    •    Poskrbimo za zdrava jetra, ki znajo učinkovito predelati, razgraditi in izločati holesterol. 
    •    Zmanjšajmo vnos sladkorja in procesirane hrane, ki vpliva na vnetja, trigliceride in LDL. 
    •    V prehrano vključimo več vlaknin – zlasti topnih (npr. mleto laneno seme, chia semena, čez noč namočeni ovseni kosmiči, stročnice), ki podpirajo pestrost črevesnega mikrobioma in hkrati vežejo presežek holesterola in pospešujejo njegovo izločanje. 
    •    Izberimo hrano bogato s polifenoli – ti močni rastlinski antioksidanti ščitijo LDL pred oksidacijo in uravnavajo vnetja. Torej dve muhin nae n mah. 
    •    Dodajmo vir kakovostnih omega 3 maščobnih kislin iz preverjanih dopolnil in s tem podprimo uravnavanje lipidov in izboljšanje razmerja med HDL, LDL in trigliceridi. 
    •    Znižajmo stres, ki vpliva na hormone in maščobno presnovo ter poskrbimo za redno, a zmerno gibanje in rekreacijo. 
    •    Poskrbimo tudi za kakovosten spanec, saj kronično pomanjkanje spanja povečuje vnetja, moti presnovo maščob in lahko prispeva k povišanemu LDL in ter trigliceridom. 
 
V številnih primerih se povišan holesterol ne pojavlja zaradi preobilice prehranskih maščob, temveč zaradi prehransekga neravnovesja – preveč živil živalskega izvora (meso, jajca, mleko), procesirana živila, premalo vlaknin in (skoraj) nič zelenjave in sadja. Ravno ta manjkajoča rastlinska komponenta je pogosto ključ do urejenega holesterola. 
Holesterol sam po sebi ni "sovražnik". Bolj kot njegova količina, je pomembno, zakaj je povišan in kako telo z njim ravna – zato podprimo telo tam, kjer resnično potrebuje pomoč.





April 2025